Čistilne naprave 1-5 oseb
H2E čistilne naprave so narejene, da čim bolj enostavno in čim bolj ekonomično rešijo probleme ekologije in zaščitijo naravo , tam, kjer so se standardne rešitve do sedaj pokazale kot neuspešne. Vzpostavljeni procesi v čistilni napravi H2E so popolnoma drugačni, kot v klasičnih, znanih sistemih. Že v prvem delu čistilne naprave se vzpostavi proces hidrolize, biološka preobrazba, s katero akumuliramo proste protone in ione metala. S tem postopkom se prepreči nastanek žveplo-dušika, amonijaka, kar posledično zmanjša neugodne vonjave.
Ti procesi se pričnejo v procesu zagona čistilne naprave, saj vnesemo alginski preparat, narejen iz rjavih morskih alg /ascophyllum nodosum/ ter iz mikrobiološkega preparata na bazi rdečih bakterij /rhodo bakterije/. Rdeče bakterije brez žvepla so zelo uspešne v procesu anaerobioze. Pri dihanju, velik del ogljika iz organske spojine oksidira v CO2 skozi cikel trikarbokislinih kislin. Energijo pridobivajo iz dihalnega metabolizma organskih spojin. To omogoča skoraj popolno asimilacijo ogljika, ki se nahaja v organskih substratih. Rodovi teh bakterij lahko napadajo ali biološko razgradijo produkte, ki smo jih imeli za strupene ali težko presnovljive, kot npr. ogljikovodiki, ksioli, fenoli, površinsko aktivne snovi (surfaktanti).
Proces se nadaljuje v drugem delu čistilne naprave, v katerem se koristi kristobalit, kot nosilec mikrobiologije. Na kristobalit se naselijo na 1cm³ cca. 100.000.000 bakterij, površina enega polja je cca. 1km² ter volumen 10.000 cm³.
V biološko filtrnem delu se zaključi proces razgradnje organske snovi in filtracija odpadne vode.
- V anaerobnem dihanju se realizira metabolični vzorec, v katerem se lahko uporabi >anorganski prejemnik elektronov> ki ni kisik. Maščobne kisline se pretvorijo v CO2 z uporabo nitrata namesto kisika, kot oksidacijskega agenta ali končnega prejemnika elektronov.
- Olajša se proces (de) nitrifikacije in torej omogoča izdatno odstranitev/izkoriščanje dušikovih spojin.
- Sulfidni ion S²ˉ je vir žvepla za sintezo beljakovin, ta ion lahko oksidira tudi v sulfat tako biološko kot kemično.
- Sestavljeni ogljikovi hidrati se razkrojijo v sladkorje, ti pa v ogljikov dioksid.
- Beljakovine se razkrojijo v peptide in aminokisline, potrebne za razmnoževanje bakterij.
- Minerali se raztopijo v vodi in odtečejo z njo.
Rezultat tega procesa je visokokakovostno očiščena voda, z razgradnjo in obdelavo blata, kateri se razgradi do 90%.
