Dobra novica: če bi Slovenijo po žledu obnavljali z javnimi naročili, bi bili pet let v temi. Ni treba. Imejte pogum in pravilno uporabite predpise.

Naročniki po zakonu o javnem naročanju, ki jim je žled uničil infrastrukturo, lahko to popravijo hitro brez javnih naročil. Podjetja, ki so zavezana uporabljati javna naročila po zakonu o javnem naročanju (ZJN), lahko v primeru naravnih nesreč naročila oddajo brez postopka javnega naročanja. Obstaja namreč izjema, ki to dovoljuje (7. točka 17. člena ZJN).

Javno naročilo ni potrebno za naročila opreme, tehnike ter druga javna naročila za zagotovitev osnovnih pogojev za preživetje oziroma življenje ob naravni ali drugi nesreči, skladno s predpisi o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, kadar je vrednost naročila nižja od vrednosti, od katerih dalje je potrebna objava v Uradnem listu Evropske unije.1. Ali gre za življenja?

Da. 2. Ali mora to potrditi kakšen državni organ ali se morajo podjetja za to možnost odločiti sama in tvegati, da pri obnovi brez javnega naročila zaradi katastrofe ravnajo prav ali narobe? Kot so nam sporočili z ministrstva za finance, ni potrebna nobena formalna ugotovitev o obstoju naravne nesreče. Podjetja se morajo sama odločiti.

Mejne vrednosti

Poenostavljeno, če mora naročnik kupiti nov kabel, da zagotovi osnovne pogoje za preživetje, mu za to ni treba objaviti javnega naročila. Paziti mora le na prej omenjene mejne vrednosti, to pomeni, da jih naročilo ne sme preseči. Te so:

-134.000 evrov (blago in storitve po -ZJN-2, ki jih naročajo državni organi),

-207.000 evrov (blago in storitve po ZJN-2, ki jih naročajo drugi naročniki),

-414.000 evrov (blago in storitve po -ZJNVETPS in ZJNPOV)

-5.186.000 evrov (gradnje po ZJN-2, ZJNVETPS in ZJNPOV).

»Nad mejno vrednostjo po tem določilu nastopi težava. Če naročnik izbere način določitve vrednosti, da bi se zaradi nižje ocenjene vrednosti izognil postopku oddaje javnega naročila ali oddal naročilo brez izvedbe ustreznega postopka, je lahko sankcioniran z visoko kaznijo za prekršek v višini do 100 tisoč evrov,«
pravi odvetnica Vesna Cukrov, nekdanja predsednica državne revizijske komisije.

Postopek s pogajanji brez predhodnega naročanja

Kako naj javna podjetja naročajo v času naravne katastrofe, smo vprašali ministrstvo za finance. Tam za vrednosti nad omenjenih 5,19 milijona evrov svetujejo postopek s pogajanji brez predhodnega naročanja. Vendar pa odvetnica Vesna Cukrov pri tem opozarja: »Nedvomna težava postopka s pogajanji pa je, da ta postopek podlega uporabi zakona in so posledično naročniki soočeni z zelo visoko stopnjo tveganja glede vlaganja revizij in zavlačevanja postopkov oddaje del.«

Povzetek nasvetov:

1. Naročniki naj imajo pogum, da uporabljajo določilo zakona o javnih naročilih, da jim ob naravni nesreči ni treba obnavljati prek dolgotrajnih postopkov, torej naj, upoštevajoč pogoje, uporabijo zakonsko izjemo.

2. Ravnajo naj pošteno in preudarno, tako se bodo izognili morebitnim očitkom o preferiranju izbranih izvajalcev in dobaviteljev.

3. Če se odločijo za izjemo, če gredo v obnovo brez javnega naročila, naj podjetja preverijo ustreznost cene izvajalca, ki ga izberejo, tako da hitro in učinkovito preverijo tržne cene. To preveritev - telefonsko, pisno, vsa poizvedovanja - naj ustrezno dokumentirajo.

4. Predmet naročila po izjemi naj oblikujejo na način, da se izognejo očitkom o morebitnem drobljenju javnih naročil. Pozor, zagrožena kazen za drobljenje je do sto tisoč evrov.

5. Če se nikakor ne morejo izogniti javnemu razpisu, četudi gre za naravno nesrečo, naj se odločijo za hitri postopek s pogajanji brez predhodne objave. A pozor, tu so revizije.

Povzeto po članku "Ob katastrofi lahko pozabite na nesrečna javna naročila" iz časopisa Finance (6.2.2014), avtorja Rok Pikon in Simona Toplak