Po noveli zakona o javnem naročanju, ki ga v sprejetje po nujnem postopku predlaga finančni minister Uroš Čufer, bi dvignili meje zneskov za naročila male vrednosti. Med predlogi je tudi skupno javno naročanje za javne zavode, kjer je država ustanoviteljica, denimo v zdravstvu.

Cilj sprememb so hitrejša in gospodarnejša javna naročila ter poenostavitev in večja prilagodljivost postopkov, piše v predlogu zakona, ki smo ga dobili.

Spremembe pri dveh od sedmih postopkov

Enega od zdaj možnih sedmih postopkov javnega naročanja bi odpravili (zbiranje ponudb po predhodni objavi) ter spremenili mala javna naročila. Za javna naročila male vrednosti so se doslej štela naročila blaga ali storitev v vrednosti od 20 do 40 tisoč evrov ter gradenj v vrednosti od 40 do 80 tisoč evrov. Po novem bi bile meje malega naročila pri blagu ali storitvah od 20 do 134 tisoč ter pri gradnjah od 40 do 274 tisoč evrov. Pri malih naročilih ne bi bilo več treba sprejeti sklepa o začetku postopka, namesto dokazil bi naročniki lahko zahtevali le izjavo ponudnika glede zahtev razpisa in jo preverjali po potrebi. Ponudniki pa ne bi več mogli zahtevati dodatnih obrazložitev odločitve o oddaji naročila, kar je doslej podaljševalo postopke.

Kaj bo moralo še v uradni list EU

Vsa javna naročila blaga ali storitev nad 134 tisoč evrov ter naročila gradenj nad 274 tisoč evrov bo torej treba objavljati v uradnem listu EU (doslej je bila meja za te objave 40 in 80 tisoč evrov). Pri tem spomnimo, da taka objava ne pomeni nujno, da res tudi dobimo konkurenčne tuje ponudbe.

Javna naročila nad zgoraj omenjenimi vrednostmi bi se torej morala izpeljati po enem od preostalih petih postopkov, ki ostajajo nespremenjeni (odprti postopek, postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti, konkurenčni dialog ter dva postopka s pogajanji, po predhodni objavi in brez). Še vedno bi tudi veljalo, da lahko blago do 20 tisoč in gradnje do 40 tisoč naročniki oddajo brez razpisa, zgolj z naročilnico.

Možno bo spreminjati ponudbe

Po novem bi bilo mogoče ponudbe na javnih razpisih tudi spreminjati oziroma popravljati napake. Doslej so namreč morali naročniki zaradi ozke definicije nepopolne ponudbe te pogosto izločiti, čeprav so bile cenovno najugodnejše in bi jih bilo primerno upoštevati. Še vedno pa ponudniki ne bodo smeli spremeniti ponudbe v delih, ki vpliva na merila za izbor, glede predmeta in tehničnih specifikacij ponudbe, glede cene in skupne vrednosti ponudbe.

Skupna javna naročila za bolnišnice

Dolgo smo čakali tudi na spremembe pri javnem naročanju za zdravstvo. Predlog novele določa, da morajo javni zavodi, katerih ustanoviteljica je država, obvezno pristopiti k skupnim javnim naročilom vlade. Doslej so bili k skupnim naročilom vlade zavezani samo ministrstva, organi v sestavi, vladne službe in upravne enote

Povzeto po članku "Čufer bi dvignil mejo za mala javna naročila" iz časopisa Finance (4.2.2014), avtorica Andreja Rednak