Ministrstvo za okolje bo določilo deleže družb za odpadno embalažo, te bodo odpadke odpeljale, nato pa tožile državo.
»Imamo en sistem, ki se ga ne da spremeniti čez noč,« pravi Tanja Bolte, generalna direktorica za okolje na ministrstvu za okolje in prostor (MOP), ki pa priznava, da je treba hitro ukrepati, saj prihaja pravo poletje in kupi odpadne embalaže bodo začeli smrdeti, v njih pa se bodo zaredili glodavci.
Na očitek družb za ravnanje z odpadno embalažo (DROE) in komunalnih podjetij, da za vso odpadno embalažo vendarle ni sistema, kar je ugotovilo tudi upravno sodišče, Tanja Bolte odgovarja, da se je ena družba pritožila na odločbo inšpektorata za okolje, ista družba je državo tožila tudi za leto 2013 za 187.000 evrov, ker so odpeljali več odpadne embalaže, kot bi jo morali. Država je takrat tožbo dobila. »Sodišče je odločilo, da so kot družba sami vstopili v sistem, ki ga je postavila država, in da lahko izstopijo iz sistema, kadar želijo,« pravi direktorica. S pritožbo na odločbo inšpektorata za leto 2016 pa so uspeli. Upravno sodišče je zadevo vrnilo na prvo stopnjo in jo zdaj na MOP preučujejo.
Vmes so nastali novi kupi odpadne embalaže. »Dejstvo je, da država mora odreagirati, embalaža je na dvoriščih komunal. Država mora tja in določiti, kdo mora kaj prevzeti. To je naša prednostna naloga,« pravi Boltetova. Ukrepala bo na podlagi novih okoljevarstvenih dovoljenj, ki so jih dobile vse DROE pred dvema tednoma. Ta določajo, da morajo DROE redno prevzemati odpadno embalažo glede na delež, ki ga imajo na trgu. Na MOP še čakajo podatke iz finančne uprave, deleže pa morajo določiti do 30. junija.
Pospraviti do sredine julija
Na tej podlagi gredo lahko inšpektorji na teren in začnejo izdajati odločbe. »Mi kot država moramo to pospraviti. Prihaja poletje, smrad bo, glodavci bodo. Dejstvo je, da moramo ukrepati hitro. Če ne drugače po zakonu o upravnem postopku, ko odpadke odpeljemo po tretji osebi. Predolgo to ne sme trajati. Kot država pa moramo izkoristiti tudi vsa pravna sredstva in tožiti vse, ki bi odpadke morali odpeljati, pa jih niso,« opozarja direktorica in dodaja, da morajo biti kupi pospravljeni najkasneje do sredine julija. Kot smo izvedeli z druge strani, se DROE že pripravljajo na odvoz kupov, pa tudi, da nameravajo potem tožiti državo, ker jim »nezakonito nalaga prevelike obveznosti«.
Kupi odpadne embalaže so na neprimernih krajih, ne nazadnje lahko kateri tudi zagori. »Če komunala skladišči odpadke več kot sedem dni in večje količine, kot je primerno, lahko od DROE zahteva plačilo vseh stroškov. Koliko komunal je to naredilo?« sprašuje Boltetova. S komunalami je povezan tudi očitek DROE, da je v odpadni embalaži preveč nečistoč. »Kaj so komunale naredile, da bi mi boljše ločevali? Od moje komunale v zadnjih petih letih nisem dobilo nobenega obvestila, da je treba ločevati odpadke in kaj kam sodi. To je njihova naloga,« pravi direktorica.
Ob tem na MOP pripravljajo tudi nov zakon o varstvu okolja. »Ne more se vsak minister vsako leto ukvarjati z embalažo. Sistem se je izrodil. Do tu smo ga pripeljali, nismo postavili dovolj močnih pogojev, nimamo zakona, ki bi določal, da so DROE neprofitne. Pri nas gre samo za profit. To je treba zdaj presekati,« ambicijo novega zakona in podzakonskih aktov opiše Boltetova. Pri tem se še odločajo, ali bo v sistemu še naprej več DROE ali ne. Zakon bo zaradi nujnosti moral biti pripravljen še pred koncem leta. Nova vlada pa se bo morala tudi odločiti, ali bo Slovenija dobila še eno sežigalnico, saj bi ta pocenila ravnanje z odpadki, kot meni Boltetova.
Tanja Bolte zagovarja rešitev, ko bi vsak, ki na trg dal embalažo, plačal tudi ravnanje z njo. Dvomi pa, da bodo prihodnje leto dejansko dobili podatke o embalaži od vseh 30.000 manjših podjetij. Že obdelava bo težavna, z vsemi odpadki se na MOP namreč ukvarja sedem ali osem ljudi, kar onemogoča širšo razpravo. Slovenski sistem je kopiran nemški in avstrijski sistem, a tam deluje, pri nas pa ne. Direktorica okoljskega direktorata opozarja, da na nekaterih področjih Slovenija ne more veliko premakniti. Nujen je skupen evropski pravni okvir. Nove direktive o odpadkih in plastiki gredo sicer v isto smer.
Še ena sežigalnica?
Celjska sežigalnica je premajhna in še zaprta za Savinjsko regijo. »Nekaj odpadkov ostane, kljub ločenemu zbiranju in uvajanju krožnega gospodarstva, to je treba odpeljati in to mastno plačamo. Za vse države je tudi nov sistem cenejši, če imajo sežigalnico,« pravi Boltetova, ki še opozarja, da bomo morali izpolniti vse cilje za odpadke. Zdaj odlagamo 20 odstotkov odpadkov, cilj do 2030 pa je manj kot deset odstotkov. Ponovno uporabiti ali recilkirati bo treba 65 odstotkov vseh odpadkov. V Sloveniji, ki nima sežigalnice, tako nekaj zmanjka. Leta 2015 so na podlagi analize trendov glede odpadkov in tokov odpadkov ugotovili, da bi v Sloveniji potrebovali 80-megavatno sežigalnico, poleg Celja, ki bi seveda proizvajala toploto za ogrevanje.
Turizem odpadkov
Razlog za prevažanje odpadkov po Sloveniji je tudi v tem, da odlaganje odpadkov ni postalo državna javna gopodarska služba, temveč je ostala občinska služba. Tako so občine vlagale tudi v centre za obdelavo odpadkov, ti pa niso razporejeni enakomerno po državi. Na Primorskem ga denimo sploh ni. Če bi gradnjo centrov načrtovala država, bi bilo turizma odpadkov manj. »Sistem je bil takrat tako postavljen, če bi ga hoteli spremeniti, bi ga morali preden so bili centri zgrajeni, leta 2009 ali 2010, takrat bi lahko javno službo prenesli na državo. Zdaj to ne gre, bo država zdaj odkupovala centre od občin?« sprašuje Boltetova.
