Spletna stran uporablja piškotke za boljšo uporabniško izkušnjo in spremljanja statistike.
Z nadaljno uporabo spletne strani ali klikom na "Strinjam se", se strinjate z uporabo piškotkov. Splošni pogoji - Piškotki
07.08.2017

Preskrba z vodo na Štajerskem varna

V časopisu DELO z dne 25.07.2017 je bil zanimiv zapis o preskrbi z vodo na Štajerskem, ki ga je prispeval direktor Mariborskega vodovoda g. Danilo Burnač.

Voda - glavni problem so podnebne spremembe, kmetijstvo in slabo vzdrževanje infrastrukture, ne industrija.

V javnosti, tudi v državnem zboru, se je pojavilo več informacij o tveganjih v zvezi z oskrbo prebivalstva in industrije s pitno vodo, zlasti v povezavi s projektom Magna v občini Hoče. Kot javno podjetje, ki skrbi za vodooskrbo in je tudi podalo projektne pogoje pri konkretnem projektu, želimo s pričujočim besedilom celovito predstaviti različne vidike vodooskrbe v našem koncu Slovenije.

Največji v Sloveniji

Mariborski vodovodni sistem je največji v Sloveniji, ima 1300 kilometrov vodovodnega omrežja, 37 vodnjakov, 73 vodohranov, 79 prečrpalnih postaj. Je v lasti 19 lokalnih skupnosti in na leto načrpa več kot 13 milijonov kubikov vode. Z istimi vodnjaki in manj sodobnimi napravami je Mariborski vodovod pred 20 leti načrpal že 20 milijonov kubikov vode. Poraba vode je v regiji znatno padla po razpadu skoraj celotne industrije v Mariboru in okolici. Temu je sledil hiter padec načrpanih in prodanih količin vode.

Tako je v zadnjih letih količina načrpane in prodane vode postopoma padla na sedanjih 13 milijonov kubikov vode. Pred 25 leti je 70 odstotkov vse vode porabilo gospodarstvo in le 30 gospodinjstva. Danes je razmerje obratno. Gospodinjstva porabijo 72 odstotkov vse načrpane vode, gospodarstvo pa je porabi le še 28 odstotkov. Tako je danes največji porabnik pitne vode Univerzitetni klinični center Maribor, med deset največjih spadata tudi dva domova za ostarele. Ti podatki najbolj zgovorno pričajo o tem, da ni nobenih razlogov za problematiziranje povečanja količin vode za industrijo v okviru našega vodovodnega sistema.

Morda bo za javnost zanimiv podatek, da lahko letno količino potrebne vode za Magno načrpamo v samo 70 urah. Ponosni in hkrati hvaležni smo lahko, da je vodonosnik na Vrbanskem platoju izjemno kakovosten in ima vsak trenutek na razpolago 500.000 kubikov vode za potrebe oskrbe prebivalstva in gospodarstva. V tem trenutku znaša dnevna količina vse načrpane vode na vseh 7 črpališčih z 49 vodnjaki nekaj več kot 45.000 kubikov vode. To je manj kot deset odstotkov kapacitete samo tistega vodonosnika na Vrbanskem platoju.

Dovolj vode, samo načrtovati je treba

Zato so bili vsakoletni pozivi Mariborskega vodovoda ob visokih temperaturah o varčevanju z vodo popolnoma napačno interpretirani. Ni nikakršnih težav pri zagotavljanju količin planirane vode, niti za polnjenje bazenov, za kar smo na teden prejeli približno 200 zahtevkov. Težave lahko nastanejo, če te povečane količine vode niso bile planirane in bi lahko imele za posledico izpraznitev manjših vodohranov v višje ležečih conah. S tem bi se dejansko onemogočila prva naloga oskrbe prebivalstva s pitno vodo. Temu so namenjeni pozivi, in če so bili razumljeni drugače, upamo, da smo zdaj to dovolj dobro pojasnili.

Ključni izzivi, ki jih kot podjetje vidimo v prihodnosti, so povezani spreminjajočimi se klimatskimi razmerami in vplivom na trenutne in potencialne vodonosnike, zaščito vodnih virov pred morebitnimi onesnaženji in zmanjšanjem že obstoječih tveganj ter povečanjem zanesljivosti vodovodne oskrbe z investicijskim vzdrževanjem in novimi investicijami.

Bila je narejena podrobna študija vpliva podnebnih sprememb na hidrološko stanje podzemnih voda v okviru projekta Freewat, ki ga izvaja podjetje Inštitut za ekološki inženiring, d. o. o. V okviru projekta so bile narejene analize vpliva podnebnih sprememb (deset parametrov) na zanesljivost vodooskrbe in analiza posameznih vodonosnikov: Vrbanski plato, Selniška dobrava, Ruše I., Ruše II, Betnava, Bohova, Dobrovci in Ceršak.

Pokazalo se je, da je vodonosnik Vrbanski plato zanesljiv vodni vir tudi v primeru spremembe klimatskih razmer pri nas. To je izjemno pomembno ter samo še dodatno potrjuje naša prizadevanja za ustrezno zaščito tega vodonosnika pred potencialnimi onesnaženji. Vodonosnik Dobrovci, ki je v bližini predvidene lokacije obrata Magne, je po analizi bolj občutljiv na klimatske spremembe in rabo prostora ter izpostavljen kmetijskemu onesnaževanju, zlasti z nitrati in pesticidi.

Še vedno najbolj ogrožujoče kmetijstvo

Problematika vseh vodonosnikov, razen Vrbanskega platoja, je ranljivost zaradi kmetijskega onesnaženja. Tako imajo vodonosniki Dobrova, Ruše I in Ceršak večjo ranljivost, vodonosniki Betnava, Bohova in Dobrovci pa srednjo ogroženost kvalitete pitne vode zaradi rabe prostora. Vodonosnik Ruše II pa je onesnažen zaradi zalednega vpliva neurejenega odlagališča, zato se je črpanje iz tega vodnjaka opustilo.

Zato je trenutno najpomembnejše tveganje za kakovost pitne vode v aktivnih vodonosnikih prav kmetijstvo. V rednih monitoringih stanja okolja – imisijski monitoring podzemne vode in površinskih voda –, ki jih izvaja Mestna občina Maribor na osnovi določil 97. člena Zakona o varstvu okolja (ZVO-1), se od leta 2001 z nekaterimi vsebinskimi spremembami izvaja vzorčenje tal na 17 mestih in v treh globinah (dušik), vzorčenje iz površinskih vodotokov na 5 mestih in vzorčenje podzemne vode na 18 mestih.

Pri analizi tal se zaznavajo ostanki pesticidov, in sicer: terbutilazin, diflufenikan (posevek ozimne pšenice) in metolaklor. V bližini lokacije obrata Magne se v tleh redno pojavljajo ostanki pesticidov diflufenikan in metolaklor. V analizi podzemne vode se pojavljajo povečane količine nitratov in pesticidov atrazin, metolaklor in terbutilazin. Nitrati in atrazin se redno pojavljajo tudi v peziometru v bližini te lokacije.

Zdravila, ki postanejo strupi

Prvič smo se v letu 2016 soočili z vplivi sodobnih onesnaževal. Najpomembnejši sodobni onesnaževalci so endokrini motilci – naravni hormoni in ostanki zdravil, kot so najbolj razširjena zdravila – lipidnih regulatorjev, betablokerjev, simpatomimetikov in antiflogistikov, ki lahko pomembno vplivajo na varno oskrbo s pitno vodo.

Pri izvajanju rednega imisijskega monitoringa tal, podzemnih in površinskih voda, ki ga izvaja Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, sta se leta 2016 v podzemnih vodah v mestu Maribor pojavili snovi iz zdravil karbamazepin ter acetilsalicilna kislina. Možen vzrok sta po vsej verjetnosti slabo investicijsko vzdrževanje kanalizacije (prelomi, kanalizacija v mestnem jedru je stara 60–70 let in v celoti amortizirana) ter vedno manj investicijskih vlaganj v vodovodno omrežje.

Ob tem je pomembno dejstvo, da je vzdrževanje kanalizacijskega sistema nad podzemno vodo, ki lahko vpliva na kakovost vodnega vira, bistveno dražje in zahtevnejše. Tako je prednost Maribora, da ima tako bogat in kakovosten vodni vir tako blizu mesta, hkrati njegova slabost. Zlasti zato, ker strošek večjih stroškov vzdrževanja in varovanja tega vodnega vira pade samo na eno lokalno skupnost. Presenetilo nas je dejstvo, da se je pojavil ostanek acetilsalicilne kisline tudi v peziometru v bližini lokacije mariborskega letališča.

Iz vsega zapisanega je razvidno, da zagotavljanje potreb po vodi za industrijo ni težava, s katero bi se ukvarjali v Mariborskem vodovodu. Količino vode, ki bi jo potrebovala Magna za svoje potrebe, lahko brez težav priskrbimo in to ne bo imelo nobenega vpliva na sedanji nivo oskrbe z pitno vodo. Tudi odpadna voda bo samo izboljšala položaj lokalnih skupnosti do Aquasystemsa, ki ima koncesijo za čistilno napravo. Te dodatne količine vode bodo skrajšale obdobje izplačila zasebnega partnerja.

Zaščitimo Vrbanski plato

Realna težava oskrbe s pitno vodo je lahko onesnaženje vodonosnika Vrbanski plato, strateškega vodnega vira vseh 19 lokalnih skupnosti, prav tako drugih manjših vodonosnikov. Daleč največje realno tveganje predstavlja kmetijstvo, temu sledijo slabo vzdrževano kanalizacijsko omrežje in premajhni vložki v vodovodno omrežje, o čemer že dlje časa opozarjamo naše ustanovitelje, oni pa državo, da je financiranje obveznih zakonskih nalog neustrezno.

Zato pozivam vse, ki jim ni vseeno za kakovostno pitno vodo, da svojo energijo usmerijo v zaščito vodonosnika Vrbanski plato, v boljše vzdrževanje kanalizacijskega omrežja in večja vlaganja v vodovodno omrežje. Za vsako pomoč na tem področju bomo v Mariborskem vodovodu hvaležni.

Danilo Burnač

direktor Mariborskega vodovoda, d. d.

Morda bo za javnost zanimiv podatek, da lahko letno količino potrebne vode za Magno načrpamo v pičlih 70 urah.


Kontakti:

Aleš Černač, direktor
tel: 01 620 88 67
fax: 01 620 88 68
gsm: 040 206 562 ; 041 222 820
e-pošta: info@ekomunala.si

© eKomunala 2017